Slovenija je po daljši zamudi uspešno prenesla direktivo EU o zaščiti žvižgačev v slovenski pravni red. Medtem ko se 24 držav članic, vključno s Slovenijo, ni držalo roka za prenos direktive (17. decembra 2021), je Komisija januarja 2022 izdala uradne opomine. Komisija je nato julija 2022 poslala obrazložena mnenja 15 državam članicam, ki niso v celoti sporočile njihovih ukrepov za prenos. Komisija je 29. septembra 2022 poslala obrazložena mnenja še štirim zamudnicam: Sloveniji, Belgiji, Avstriji in Romuniji. Te  so imele nato še dva meseca časa da odgovorijo Komisiji. To je bil še zadnji korak preden bi zadeva lahko romala na Sodišče Evropske unije. Kljub vsemu je Sloveniji 27. januarja 2023 le uspelo in sprejet je bil Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri).

‍

Osnovni namen zakona je: 

• zaščita prijaviteljev (žvižgačev), 
• vzpostavitev notranjih in zunanjih prijavnih poti
• opredelitev načinov prijave kršitev
• varovanje žvižgačev pred povračilnimi ukrepi 
• podporni ukrepi za žvižgačem
• uvedba zaupnika

‍

Kdo je prijavitelj in kaj je prijava

Oseba, ki javno razkrije informacije o kršitvah, ki jih je pridobila v svojem delovnem okolju, se imenuje prijavitelj (zanj se pogosto se uporablja izrazi "žvižgač"). Prijavitelj in povezane osebe ter posredniki so upravičeni do zaščite.

Prijava kršitve v zasebnem ali javnem sektorju je lahko podana ustno ali pisno. Prijavitelj mora prijavo podati v roku manj kot dveh let od prenehanja kršitve.

‍

Prijavne poti

Prijavitelj ima za razkritje na voljo tri načine:

• notranja prijavna pot
• zunanja prijavna pot
• javno razkritje nepravilnosti
  ‍

Zavezanci za vzpostavitev prijavnih poti

Subjekti v javnem in zasebnem sektorju, ki imajo 50 ali več zaposlenih, morajo vzpostaviti notranje prijavne poti. Prav tako morajo notranje poti vzpostaviti subjekti na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odpadnimi vodami, zbiranja in odvoza odpadkov, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih sanacije okolja in drugega ravnanja z odpadki, ki imajo vsaj deset zaposlenih.

Ne glede na število zaposlenih morajo notranje prijavne poti vzpostaviti tudi ministrstva, upravne enote, vladne službe, javne agencije, Urad predsednika Republike Slovenije, Državno odvetništvo Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec, Komisija za preprečevanje korupcije, Državna revizijska komisija in Zagovornik načela enakosti ter samoupravne lokalne skupnosti.
‍

Notranja prijavna pot

Zakon o notranji prijavni poti (žal dokaj ohlapno) določa, da morajo zavezanci določiti poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav, zaščititi identiteto prijavitelja ter imenovati zaupnika. Za vzpostavitev notranje poti lahko zavezanci določijo zunanjega ponudnika (npr. whistler.si), ki je dolžan spoštovati določbe zakona o varovanju identitete prijavitelja in zaupnosti. Zavezanci določijo postopek obravnave prijav, ki zagotavlja celovitost, zaupnost in preprečuje nepooblaščen dostop do vsebine prijav.

Samoupravne lokalne skupnosti lahko vzpostavijo skupno notranjo pot, ki jo upravlja ena od vključenih lokalnih skupnosti ali skupna občinska uprava. Zavezanci iz zasebnega sektorja z manj kot 250 zaposlenimi lahko delijo sredstva za prejemanje prijav in preiskave kršitev. Šole in zavodi na istem območju lahko vzpostavijo skupno notranjo pot za prijavo, ki jo upravlja eden izmed vključenih zavodov ali lokalna skupnost.

Vrhovno sodišče RS vzpostavi skupno notranjo pot za prijavo za sodišča, Vrhovno državno tožilstvo RS pa za državna tožilstva. Zavezanci zagotovijo pregledne informacije o notranjih poteh za prijavo in notranjih aktih. Prav tako zagotovijo informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom ter institucijam, organom, uradom ali agencijam EU, kadar je ustrezno.

Do 1. marca tekočega leta morajo zavezanci Komisiji za preprečevanje korupcije poročati o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov v prejšnjem letu. V poročilu morajo navesti tudi podatek o zaupniku.
‍

Akt o notranji prijavni poti

Zavezanec je dolžan sprejeti notranji akt, ki opisuje notranjo pot za prijavo in določa naslednje vidike: 

1. osebo, ki jo bo imenoval za zaupnika, po potrebi tudi administrativno osebje ali informacijski sistem za prejemanje in evidentiranje prijav ter morebitnega zunanjega ponudnika storitve za prejemanje prijav; 
2. elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav; 
3. postopek za prejemanje notranjih prijav in njihovo obravnavo; 
4. ukrepe za preprečevanje dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav; 
5. obveščanje notranjih organizacijskih enot, ki so odgovorne za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave; 
6. način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju zavezanca o vsebinah iz petnajstega odstavka tega člena. 

‍

Ta notranji akt mora biti sprejet ne glede na to, ali je zavezanec v javnem ali zasebnem sektorju.
‍

Zunanja prijavna pot

V primeru, ko notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, ko notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali ko prijavitelj meni, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov v primeru notranje prijave, mora prijavitelj informacijo o kršitvi podati neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo.

‍

Organi za zunanjo prijavo so:

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, 
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev, 
3. Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, 
4. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, 
5. Agencija za zavarovalni nadzor, 
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, 
7. Banka Slovenije, 
8. Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, 9. Finančna uprava Republike Slovenije, 
9. Tržni inšpektorat Republike Slovenije, 
10. Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 
11. Informacijski pooblaščenec, 
12. Inšpekcija za informacijsko varnost, 
13. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost, 
14. Inšpekcija za varstvo pred sevanji, 
15. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 
16. Inšpektorat Republike Slovenije za delo, 
17. Inšpektorat za javni sektor, 
18. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, 
19. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, 
20. organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji, 
21. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, 
22. Slovenski državni holding in 
23. Komisija za preprečevanje korupcije.  

‍

Organizacije, ki se borijo proti korupciji, morajo imenovati eno ali več uradnih oseb  za zunanjo prijavo. Organizacije morajo tudi sprejeti notranji akt, ki opisuje postopek prijave in vsebuje informacije o uradnikih za zunanjo prijavo, kontaktih za prijavo, postopkih obravnave prijav ter o ukrepih za zaščito identitete in zaupnosti prijavitelja. Organizacije morajo oceniti učinkovitost notranjih postopkov in vsaka tri leta ter poročati Komisiji za preprečevanje korupcije o številu prejetih prijav in sprejetih ukrepih za prejšnje leto. Informacije o postopku prijave in obravnavi, pravicah prijaviteljev in organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev, morajo biti objavljene na spletnih straneh organizacije.

Prijavitelj vloži zunanjo prijavo organu za zunanjo prijavo, ki ima pristojnosti in naloge za obravnavanje prijavljene kršitve. Če na tem področju ni organa za zunanjo prijavo, se prijava posreduje Komisiji za preprečevanje korupcije. V primeru, da organ, ki prejme prijavo, ni pristojen za njeno obravnavo, jo mora posredovati organu, ki je pristojen. V tem primeru mora organ, ki jo prejme, potrditi sprejem prijave v sedmih dneh, razen če prijavitelj izrecno zahteva drugače ali če bi potrditev lahko ogrozila varstvo identitete prijavitelja. Organ za zunanjo prijavo obravnava prijavo v skladu s svojimi pristojnostmi in načinom, ki so opredeljeni v področnih predpisih. Če prijavitelj izrecno navede, da potrebuje zaščito kot prijavitelj po tem zakonu, organ za zunanjo prijavo obravnava prijavo. V primeru, da je prijavitelj že podal notranjo prijavo, organ za zunanjo prijavo lahko sodeluje z zaupnikom in pridobiva informacije o obravnavi notranje prijave. Organ za zunanjo prijavo prijavitelja obvesti o koncu in izidu postopka. Če postopek traja več kot tri mesece od prejema prijave, organ za zunanjo prijavo prijavitelja obvesti o stanju postopka. Anonimni prijavitelj mora navesti, kam naj se posreduje potrdilo o sprejemu prijave.

Če pristojni organ pri obravnavi prijave presodi, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov, prijavo dodeli uradni osebi za zunanjo prijavo, ki prijavitelju pomaga pri zaščiti v skladu s 7. poglavjem zakona. Uradna oseba za zunanjo prijavo svetuje prijavitelju o pravnih možnostih in mu pomaga v upravnih in sodnih postopkih. Če uradna oseba za zunanjo prijavo presodi, da je potrebno, se lahko posvetuje s Komisijo za preprečevanje korupcije in predlaga, da ta prevzame zaščito prijavitelja.
‍

Javno razkritje nepravilnosti

Če prijavitelj javno razkrije informacije o kršitvi, ima pravico do zaščite po tem zakonu v primeru, da v treh mesecih od prijave ni bil sprejet noben ustrezen ukrep za odpravo kršitve ali če ima utemeljene razloge za domnevo, da kršitev pomeni neposredno ali očitno nevarnost za javni interes, zlasti pa nevarnost za življenje, javno zdravje in varnost. Določbe se ne uporabljajo, če je zaščita prijavitelja kot vira informacij za novinarja posebej urejena v zakonu, ki ureja medije, razen če so določbe tega zakona za prijavitelja ugodnejše.
‍

Zaupnik

Nov zakon definira "zaupnika" kot eno ali več zaupanja vrednih oseb ali notranjo organizacijsko enoto za prejem in obravnavo notranjih prijav kršitev. Zaupnik preizkusi in obravnava prijavo, zagotavlja informacije o zaščiti po zakonu, informacije o postopkih za zunanjo prijavo in pravnih možnostih prijavitelja, ki je deležen povračilnih ukrepov. Zaupnik se lahko posvetuje s Komisijo za preprečevanje korupcije, in sodeluje z organom za zunanjo prijavo, kadar je to potrebno.

Zaupnik evidentira prejete prijavo in prevere, ali so izpolnjeni pogoji za njihovo obravnavo. Ti pogoji vključujejo, da prijavo poda fizična oseba, da se nanaša na informacije o kršitvah predpisov v Sloveniji, da prijavljene informacije o kršitvah niso očitno neresnčnei in da jo prijavitelj poda pred potekom dveh let po prenehanju kršitve. Če pogoji niso izpolnjeni, zaupnik prijave ne obravnava. Če so pogoji izpolnjeni, izda prijavitelju potrdilo o sprejemu prijave v roku sedmih dni od prejema. Če pogoji niso izpolnjeni, se prijavitelj seznani z razlogi, zakaj prijave ne bo obravnaval. 

Če je prijavitelj anonimen, se postopki za obravnavo prijave uporabljajo le, če prijavitelj določi, kam naj se pošlje potrdilo o sprejemu prijave ali razlogi, zakaj prijava ne bo obravnavana. Če pogoji niso izpolnjeni, zaupnik kljub temu lahko na lastno pobudo ukrene, kar meni, da je potrebno za odpravo kršitve, če presodi zaradi teže posledic kršitve. Pri tem varuje identiteto prijavitelja

Zaupnik obravnava prijavo skrbno, zaupno in samostojno. Zaupnik od prijavitelja in osebe pridobi informacije, na katero se prijava nanaša, ter predlaga ukrepe za prenehanje kršitve, odpravo posledic kršitve ali preprečevanje prihodnje kršitve.

Zaupnik mora ukrepati, če ni pristojen za prenehanje kršitve ali odpravo posledic kršitve. Prijave praviloma obravnava po vrstnem redu prejema, vendar lahko zavezanec v notranjem aktu določi prednostno obravnavo glede na težo posledice kršitve. Zaupnik konča obravnavo prijave v treh mesecih od njenega prejema s poročilom, v katerem navede ukrepe in svoje ugotovitve. 

Ob upoštevanju zaščite identitete prijavitelja seznani vodstvo zavezanca z ugotovitvami iz poročila. Zaupnik prijavitelja najpozneje v treh mesecih od prejema prijave obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih, izidu postopka ali stanju postopka, če postopki za odpravo kršitev po treh mesecih še niso končani. Zaupnik postopa tudi v primeru anonimne prijave, če je prijavitelj opredelil, kam naj se pošlje obvestilo. V postopku z notranjo prijavo se določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne uporabljajo.
‍

Varovanje žvižgačev pred povračilnimi ukrepi

Prepovedani so vsakršni povračilni ukrepi zoper prijavitelja, zlasti pa:

1. odpoved delovnega razmerja;
2. suspenz pogodbe o zaposlitvi;
3. premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje ali zadržanje napredovanja;
4. prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, sprememba delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti, neizplačilo ali znižanje plače in drugih dodatkov, neizplačilo nagrad in odpravnin;
5. onemogočanje ali zadržanje izobraževanja in strokovnega usposabljanja;
6. nizka ocena delovne uspešnosti, nizka letna ocena ali negativna zaposlitvena referenca;
7. uvedba disciplinskega postopka, izrekanje disciplinskih ukrepov ali kazni;
8. šikaniranje, prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izključitev in pomanjkljiva zaščita dostojanstva pred takim ravnanjem drugih oseb;
9. diskriminacija, slabša ali nepravična obravnava;
10.  opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ob izpolnjenih pogojih, ki jih zakon določa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
11.  odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa oziroma pred prenehanjem razloga za sklenitev te pogodbe;
12.  druga samovoljna ravnanja delodajalca, vključno z ravnanji, ki povzročajo škodo, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih omrežjih, finančno izgubo, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;
13.  predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za nabavo blaga ali storitev ali druga prekinitev poslovnega sodelovanja;
14.  razveljavitev, začasni ali trajni odvzem licence ali dovoljenja;
15.  samovoljno odrejanje opravljanja zdravstvenih pregledov ali pregledov zaradi ugotavljanja delovne sposobnosti;
16.  uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v sektorju ali industriji, ki ima za posledico nezmožnost nove zaposlitve prijavitelja v industriji ali sektorju;
17.  sprožanje zlonamernih postopkov proti prijavitelju.

‍

Kot povračilni ukrep se štejeta tudi grožnja s povračilnim ukrepom ali poskus povračilnega ukrepa. 

‍

Če do povračilnih ukrepov pride zakon prijateljem zagotavlja:

1. prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost 
2. izključitev odgovornosti prijavitelja 
3. sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov
4. brezplačno pravno pomoč
5. nadomestilo za primer brezposelnosti
6. psihološko podporo

‍

Komisija za preprečevanje korupcije izdaja potrdilo o upravičenosti do zaščite v skladu s tem zakonom. Za namen izdaje potrdila lahko pridobi potrebne podatke od zaupnika, uradne osebe za zunanjo prijavo ali subjekta javnega ali zasebnega sektorja, ki je obravnaval prijavo. Zaupnik, uradna oseba za zunanjo prijavo ali Komisija za preprečevanje korupcije v nadaljnjih postopkih svetujejo prijavitelju glede zaščitnih ukrepov in mu pomagajo v okviru svojih pristojnosti.

Nevladna organizacija, ki izpolnjuje pogoje po zakonu o nevladnih organizacijah, lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju integritete v državi in civilni družbi. Organizacija nudi svetovanje, pravno pomoč, zastopanje v postopkih zaradi povračilnih ukrepov ali psihološko podporo prijaviteljem.

Prijavitelj ne nosi odgovornosti, če prijavi ali javno razkrije kršitve v skladu s tem zakonom, pod pogojem, da ni prijavil ali razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da sta bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujna za razkritje kršitve. Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ni samostojno kaznivo dejanje. Prijavitelj se lahko sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da sta bila prijava ali javno razkritje nujna za razkritje kršitve na podlagi tega zakona.

Prijavitelj ima pravico do sodnega varstva pred pristojnim sodiščem, če želi zahtevati povračilo škode, pri čemer je oproščen plačila sodnih taks. Če je prijavitelj že podal prijavo pred povračilnim ukrepom, se šteje, da je uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena. V primeru škode, ki jo je prijavitelj utrpel zaradi povračilnih ukrepov, se domneva, da je posledica prijave ali javnega razkritja kršitve, če prijavitelj izkaže, da je podal prijavo ali razkril informacije o kršitvi in da je utrpel škodo. Oseba, ki je sprejela ukrep, mora dokazati, da je bil ta ukrep zakonit in primeren ter ni bil povezan s prijavo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije mora poročati Komisiji za preprečevanje korupcije o številu postopkov iz prvega in drugega odstavka tega člena ter o vrsti odločitve sodišča do 1. marca tekočega leta za preteklo leto.

Prijavitelj v sodnih postopkih, ki so zoper delodajalca sproženi zaradi povračilnih ukrepov, ali v postopkih, ki jih kot povračilni ukrep zoper prijavitelja sproži delodajalec, ali v postopkih, ki so v zvezi z njegovo prijavo, je upravičen do brezplačne pravne pomoči ne glede na materialni položaj. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ima prijavitelj pravico do nadomestila za primer brezposelnosti, če se prijavi v evidenco brezposelnih oseb v roku 30 dni od prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Če prijavitelj potrebuje psihološko podporo zaradi povračilnih ukrepov, lahko Komisija za preprečevanje korupcije na njegovo pobudo ali pobudo zaupnika zagotovi psihološko pomoč.

‍